Nekateri starši opazijo, da otrok pogosto grize oblačila, svinčnike, igrače ali celo rokave majice. Takšno vedenje je lahko presenetljivo ali zaskrbljujoče, še posebej če se pojavlja pogosto ali dlje časa.
V resnici je lahko takšno vedenje povezano z različnimi dejavniki razvoja. Pri nekaterih otrocih gre za povsem običajno fazo raziskovanja sveta, pri drugih pa lahko kaže na posebnosti v senzornem razvoju ali načinu, kako otrok uravnava svoje telo in čustva.
V strokovnih programih centra Reha Medical se pogosto srečujejo z otroki, pri katerih se takšno vedenje pojavlja kot del senzorne regulacije ali razvojnega procesa.
Zakaj otroci grizejo predmete
Grizenje predmetov ali oblačil ima lahko več različnih vzrokov. Pri mlajših otrocih je to pogosto del naravnega raziskovanja sveta.
Pri starejših otrocih pa je lahko povezano z načinom, kako otrok uravnava dražljaje ali čustva.
Najpogostejši razlogi so:
• potreba po senzornem dražljaju v ustih
• zmanjševanje napetosti ali stresa
• težave pri regulaciji čustev
• gibalni ali senzorični nemir
• navada, ki se razvije skozi čas
Razumevanje razloga za takšno vedenje je pomembno, saj pomaga izbrati ustrezen pristop podpore.
Povezava med grizenjem in senzorno integracijo
Pri nekaterih otrocih je grizenje povezano z načinom, kako možgani obdelujejo senzorne informacije.
Otroci lahko na primer iščejo dodatne dražljaje, da se umirijo ali bolje organizirajo svoje telo. V takih primerih lahko pomaga pristop senzorna integracija, ki se osredotoča na izboljšanje obdelave senzoričnih informacij.
Ko se senzorični sistem bolje uravnava, se pogosto zmanjšajo tudi vedenja, kot je grizenje predmetov.
Kdaj je takšno vedenje pogostejše
Starši pogosto opazijo grizenje predmetov v določenih situacijah.
Na primer:
• med učenjem ali domačo nalogo
• ob stresu ali utrujenosti
• pri dolgočasju ali pomanjkanju aktivnosti
• ob močnih čustvih
• med koncentracijo
To pomeni, da lahko grizenje deluje kot način samoregulacije.
Ali je grizenje lahko povezano z ADHD
Pri otrocih z izrazitim gibalnim nemirom ali težavami s koncentracijo se takšno vedenje lahko pojavi pogosteje.
Motnja pozornosti lahko vpliva na način, kako otrok uravnava impulze in senzorne dražljaje. Več o tej razvojni motnji lahko preberete v razlagi ADHD.
Pomembno pa je poudariti, da grizenje samo po sebi še ne pomeni, da ima otrok ADHD.
Povezava z razvojem in vedenjem
Grizenje predmetov je lahko tudi znak, da otrok potrebuje več gibalne aktivnosti ali senzorne stimulacije.
Otroci, ki imajo veliko energije ali težko sedijo pri miru, lahko takšno vedenje uporabljajo kot način uravnavanja telesa.
Pogosto starši opazijo tudi:
• težave s koncentracijo
• gibalni nemir
• impulzivno vedenje
• hitro frustracijo
V takih primerih je smiselno pogledati razvoj širše.
Ali je lahko povezano z avtizmom
Pri nekaterih otrocih so lahko takšna vedenja povezana tudi s senzornimi posebnostmi, ki se pojavljajo pri motnjah avtističnega spektra.
Več o tem lahko preberete v razlagi avtizem.
Pri nekaterih otrocih se lahko pojavi tudi oblika avtističnega spektra, znana kot Aspergerjev sindrom.
Pomembno pa je poudariti, da posamezni znaki sami po sebi še ne pomenijo diagnoze.
Zakaj je pomembna razvojna ocena
Če se grizenje pojavlja pogosto ali je povezano z drugimi razvojnimi posebnostmi, je smiselno opraviti strokovno oceno razvoja.
Pri tem lahko pomaga pregled v razvojni ambulanti, kjer strokovnjaki ocenijo različna področja razvoja otroka.
Pri oceni se običajno preveri:
• motorični razvoj
• senzorna obdelava informacij
• vedenjski odzivi
• sposobnost koncentracije
Takšna ocena pomaga bolje razumeti, zakaj se določeno vedenje pojavlja.
Kako lahko starši pomagajo otroku
Starši lahko otroku pomagajo tudi z majhnimi spremembami v vsakodnevnem življenju.
Koristni so na primer:
• dovolj gibanja čez dan
• strukturiran dnevni ritem
• aktivnosti za sproščanje energije
• mirno okolje za učenje
Ko otrok dobi ustrezne dražljaje in aktivnosti, se takšno vedenje pogosto zmanjša in takrat je potreben pregled za senzoriko in adhd.